Osnovne informacije | |
Ime izdelka | natrijev diklofenak |
Ocena | farmacevtske kakovosti |
Videz | Bel ali rahlo rumenkast kristaliničen prah |
Test | 99% |
Rok uporabnosti | 4 leta |
Pakiranje | 25 kg/karton |
Pogoj | Posodo hranite zaprto na suhem, dobro prezračenem mestu. |
Opis natrijevega diklofenaka
Farmacevtski sekundarni standardi za uporabo pri kontroli kakovosti zagotavljajo farmacevtskim laboratorijem in proizvajalcem priročno in stroškovno učinkovito alternativo pripravi internih delovnih standardov.
Uvrščen je v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID). Kaže vnetno, analgetično in antipiretično delovanje. Natrijev diklofenak je oblika natrijeve soli diklofenaka, derivata benzenocetne kisline in nesteroidnega protivnetnega zdravila (NSAID) z analgetičnim, antipiretičnim in protivnetnim delovanjem.
Natrijev diklofenak se že dolgo uporablja za zdravljenje akutne bolečine in vnetja, učinkovit je pri različnih akutnih oblikah bolečine.
Klinična uporaba natrijevega diklofenaka
Klinična preskušanja so pokazala analgetično učinkovitost natrijevega diklofenaka v smislu lajšanja zmerne do hude pooperativne bolečine pri bolnikih po zobozdravstvenem ali manjšem ortopedskem kirurškem posegu. Subkutana uporaba natrijevega diklofenaka je prav tako učinkovito lajšala zmerne do hude nevropatske bolečine, povezane z rakom ali ne. Natrijev diklofenak so v kliničnih preskušanjih na splošno dobro prenašali, med neželenimi učinki, o katerih so najpogosteje poročali, so bile reakcije na mestu injiciranja. Natrijev diklofenak je indiciran za zdravljenje revmatoidnega artritisa, osteoartritisa in ankilozirajočega spondilitisa.
Mehanizmi delovanja natrijevega diklofenaka
Domnevni mehanizmi delovanja diklofenaka lahko vključujejo zaviranje sinteze levkotriena, zaviranje fosfolipaze A2, modulacijo ravni proste arahidonske kisline, stimulacijo na adenozin trifosfat občutljivih kalijevih kanalčkov preko poti L-arginin-dušikov oksid-ciklični gvanozinmonofosfat in centralno posredovano in nevropatskih mehanizmov. Drugi nastajajoči mehanizmi delovanja lahko vključujejo inhibicijo receptorja-c, ki ga aktivira proliferator peroksisoma, znižanje ravni plazme in sinovialne snovi P ter interlevkina-6, inhibicijo tromboksansko-prostanoidnega receptorja in inhibicijo ionskih kanalčkov, ki zaznavajo kislino.